Notranja upornost celice in paketa: dve vrednosti, dva lastnika

Dve ravni, ki ju uredba loči

Člen 3 ločeno opredeljuje baterijsko celico, baterijski modul in baterijski paket. Točka 1(o) našteje celico in paket, modula pa ne. Vrednost, izmerjena na modulu, zato ni odgovor na nobenega od obeh delov. Če je baterija, dana na trg, paket, mora polje nositi obe številki: eno iz podatkov dobavitelja celic in eno iz meritve na sestavljenem paketu.

Paket ni vsota celic

Upornost paketa je upornost celic v nizu, povečana za vse, kar je med njimi: spoje, zbiralke, varovalko, kontaktorje in ožičenje. Pri dobro sestavljenem paketu je ta dodatek majhen, pri slabem ni — in prav to je razlog, da meritve ni mogoče nadomestiti z računom. Kdor v polje vpiše zmnožek celične upornosti in števila celic, objavi vrednost, ki je s paketom ni nikoli nihče primerjal.

Metoda spremeni številko

Priloga IV notranjo upornost opredeljuje kot nasprotovanje toku v celici ali bateriji pri referenčnih pogojih, in sicer kot vsoto elektronske in ionske upornosti k skupni efektivni upornosti, vključno z induktivnimi in kapacitivnimi lastnostmi. Uredba pa ne predpiše, kako se meri. Enosmerni pulz in izmenična metoda dasta za isto celico opazno različni vrednosti. Točka 5 dela B Priloge IV zato zahteva navedbo morebitnih izračunov z izmerjenimi parametri, člen 10(1) pa pojasnilo specifikacij, standardov in pogojev v tehnični dokumentaciji iz Priloge VIII.

Enota ne pride iz Priloge XIII

Točka 1(o) enote ne navede. Ta je v točki 3 dela A Priloge IV, kjer je notranja upornost zahtevana v ohmih skupaj s povečanjem upornosti v odstotkih. Ker dobavitelji celic vrednosti navajajo v miliohmih, na ravni paketa pa se te seštevajo, je zamenjava reda velikosti pri tem polju pogostejša kot pri katerem koli drugem.

Tri mesta, trije pomeni

Ista veličina se v uredbi pojavi trikrat z različnim pomenom. Točka 1(o) Priloge XIII je javna vrednost modela. Točka 3 dela A Priloge IV je parameter zmogljivosti in trajnosti po členu 10(1), ki po točki 4(a) Priloge XIII velja za posamezno baterijo in ni javen. Točka 5 dela A Priloge VII pa zahteva ohmsko upornost »kadar je to mogoče« kot parameter stanja zdravja v sistemu za upravljanje baterije, in to le za stacionarne sisteme za shranjevanje energije in LMT baterije, ne za baterije električnih vozil.

Kje se zatakne

• Ena sama vrednost, čeprav polje zahteva celico in paket.
• Izračunana upornost paketa iz celične upornosti in števila celic namesto meritve.
• Vrednost brez navedbe metode; enosmerna in izmenična meritev dasta različni številki.
• Zamenjava miliohmov in ohmov; enoto določa točka 3 dela A Priloge IV, ne Priloga XIII.
• Uporaba ohmske upornosti iz sistema za upravljanje baterije po Prilogi VII kot vrednosti modela — to je podatek posamezne baterije in za baterije električnih vozil sploh ni predviden.

Pogosta vprašanja